UČENJAK, spletno glasilo učencev OŠ Dornberk

Pozdravljeni, ljubitelji besedne in filmske umetnosti. Ta stran je namenjena vsem vam, ki radi in dobro pišete, snemate filme ali pa kaj drugega zanimivega. Zato, dragi umetniki hitro vzemite kamero, telefon ali pa pero in pišite, rišite in snemajte, da bomo lahko kaj lepega prebrali ali pogledali ter občudovali. 

Šolsko leto 2019/20

Med časom osamitve nam je tudi dolgčas in čas si krajšamo s pisanjem ali ustvarjanjem, pa tudi kuhanjem. Spodaj si lahko ogledate in preberete nekaj naših stvaritev:

Pesmi osmošolcev: 

KARANTENA
Karantena ni zapor,
je pa vseeno grozen stvor.
Sili nas v stvari,
ki jih nismo vajeni.

Za otroke je še bolj težko,
saj prijateljev ne vidijo,
na internet se priklopijo
in le tako klepetajo lahko.

Starši zdaj učitelji so,
tudi njim ni lahko.
Od svojih otrok večkrat slišijo,
da učitelji v šoli boljše razlagajo.

V karanteni pa ni samo slabo,
saj zjutraj se ti nikamor ne mudi.
Ptičje petje te v miru zbudi,
rečeš si, saj ni tako grozno.

Tine Vodopivec

PESMI O ŽIVLJENJU

1.

Je dar vsakogar in treba ga je užiti,
se slehernemu dnevu prepustiti.
Včasih je kratko, a sladko,
včasih pa je sivo in bridko.

Jutra so lepa,
v meglico odeta,
ptice pojo,
me kličejo glasno.

Jaz pojdem tja med vinograde,
toplo sonce jih greje,
jaz pojdem tja med vinograde,
kjer sinička mi poje.

Življenje je dar, ne smemo ga zavreči,
uživati vsak dan moramo v sreči.
Življenje je mavrica barv, ki osreči,
Ne izgubljaj dneva – teči…samo teči…

Anže Šinigoj

2.
Življenje je zgodba
ki vsaka svoj zaključek ima.
Dokler ga še nima,
uživajmo ga!

Življenje je sreča,
čeprav je kdaj tudi kaj žalostnega,
in je včasih solza,
a se takoj za tem nasmeh iz ust posmehlja.

Življenje počasi mineva,
čeprav se nam zdi, da hitro beži.
Skozi prste in leta nam kar polzi,
zato izkoristimo ga vsi!

Življenje smisel bo imelo,
ko z ljudmi ga boš delil,
s takimi, s katerimi boš takoj po solzah
spet nasmeh podelil.

Hana Harej

3.
Življenje je lahko pusto,
a dostikrat zaživi.
Kdaj je žalostno,
a ne ko smo veseli.

V življenju se dosti lepega godi,
a vsega lepega je enkrat konec.
Važno, da smo veseli,
žalost prihranimo za konec.

Življenje je kot čas,
ki gre prehitro.
Čeprav je kdaj sam dolgčas,
je kar pestro.

Življenje je prelepo,
če ga živiš.
Četudi vsebuje vzpone in padce,
se ga ne bojiš.

Karolina Alagič

4.

Dolga pot je do konca življenja,
v mladih letih je polna veselja,
v srednjih letih se bolj veselimo,
da se na stara leta lahko umirimo.

V življenju imamo več poti.
Za te smo zadolženi le mi.
Katerakoli vrata se lahko zaprejo,
zato pa se nova tolikokrat odprejo.

Velikokrat se lahko izgubimo,
zato pa imamo prijatelje, da nas nazaj pridobijo.
To seveda ni vedno lahko,
se pa zato toliko bolj potrudijo.

Življenje je bolje, da ga živimo,
da ga na stara leta lahko oživimo,
tako se spomini vrnejo nazaj
in ko nas ni, izginejo z nami na poseben kraj.

Eva Rojc, 8.a

 

Kuharska mojstrica Neža:

https://drive.google.com/open?id=1IeGvUa_XigJ2tEDhj_aNf_2e39EWecej

Natalijino navodilo za izdelavo zaščitne maske:

https://drive.google.com/open?id=1veJlnJ4xc3_eFf3qPiIKhV5B0Czi_IOZ

Pesmi z akrostihom

Osnovne šole, srednje šole in fakultete zaprte sedaj so vse,

Saj korona res dobro zagodla nam je.

Tudi ti sedaj ostani doma, za dobro tebe in vseh nas.

A, kaj ko med karanteno vsem nam je dolgčas.

Ne vidimo ure, da bi se s prijatelji dobili

In si preživete dogodke v karanteni delili.

 

Dopoldan se za šolo učimo,

Od nalog in vaj se že vsi kislo držimo

Medtem ko popoldan se z metlo in cunjo po hiši vrtimo,

A mislim, da enkrat se zopet skupaj dobimo.

Vita Slejko, 7.b

 

Ko se leto prevesi v mesec marec,

Ohh, udari virus in vsak postane talec.

Rokovati, družiti se več ne smemo,

Odpade pouk, pošljejo nas v karanteno.

Način življenja v hipu obrne se na glavo,

A mi ga bomo premagali, upamo na zmago.                           

Tjaša Rojc, 7.a

Šestošolci smo, iz čistega dolgčasa ali pa ker se nam je dalo, pisali pesmi na različne teme in vanje vključili svoje znanje pesniških sredstev. Preberite si, kako nam je uspelo.

KORONAVIRUS

Covid združil je družine,

čas nam hitro vsak dan mine.

                                                   Skupaj delamo, se igramo                                              

in v šolo se podamo na daljavo.

Šola ta ni kar tako,

preko neta jo obiskujemo.

Včasih se nam zdi pretežka.

Želel bi, da se pandemija že prekliče,

želel bi iz tv ekrana sporočilo,

da se je končno vse umirilo.

Strpni moramo zdaj biti,

o potrpljenju se poučiti,

saj cepivo enkrat zagotovo bo

rešilo celo civilizacijo.

Maj Leban, 6.b

 

MOJ DAN V KARANTENI

Zjutraj ko se zbudim,

si zajtrk naredim.

Ko zajtrk pojem,

za šolo delati začnem.

Vsak dan ni enak,

včasih lahek, včasih težak.

Pri matematiki obseg pravokotnika imamo,

pri geografiji pa toplotne pasove spoznamo.

Slovenščina je prava poezija,

od telovadbe mi srce razbija.

Sošolce vidim le skozi ekran,

v sredo, ko je videokonference dan.

Popoldne polno je vragolij in norosti,

a kaj, ko to moje so skrivnosti …

Matevž Budihna, 6.b

DROBNA PTIČICA

Drobna ptičica k meni priletela,

da bi mi semena vzela,

a jaz pregnal sem jo tako,

da sem ji dal semena

in prav tako

ptičica odletela je v slovo.

 Jakob Harej, 6.a

 

PTIČKI

Čiv – čiv, čiv – čiv

ptički na drevju veselo žgolijo,

čiv – čiv, čiv – čiv

pridem jaz mimo in se veselijo.

Čiv – čiv, čiv – čiv

v deželo prišla je pomlad,

čiv – čiv, čiv- čiv

vsakdo ima ptičke rad.

Čiv – čiv, čiv – čiv

ptiček čivka, še sem živ,

čiv – čiv, čiv – čiv

oh, kako rad bi bil še iskriv.

Čiv – čiv, čiv – čiv

letam sem in tja veselo,

čiv – čiv, čiv – čiv

da veselo je doma.

Michela Baša, 6.a

  

POMLAD

Sonce se smeji, roža že cveti.

Ko pomlad pride, zaklad se zakrije

ko ptički pojejo, se želje uresničijo.

Ko drevo polno listov je, zelena barva greje že.

  

Ko se trudiš za vse stvari, so  uresničene.

Ko pomlad pride, zima odide.

Ko nebo svetlo je, narava postane lepa.

Ko sonce že prihaja, dež pa odhaja.

Ko sonce lepe volje je, pes na sprehod hodi že.

Ko vsi lepe volje smo, ptički pojejo.

Ko na sprehod grem, sonce dobro volje da ljudem.

Ko sonce se smeji, roža že cveti.

Erza Lezi, 6.b

VREME

Vreme je lahko jasno,

ali pa z-zelo glasno.

Vreme je lahko sončno,

ali z-zelo močno.

Zunaj je lahko hladno,

ali z-zelo navadno.

Vreme je začasno,

lahko je jasno, glasno, sončno, močno, hladno ali pa navadno.

Ela Vodopivec, 6.a

 

PESEM

Bom pesem napisal,

jo kar z besedami zapisal,

pometal sem in tja besede,

da se lažje ljudem v glavo usede.

Bom pesem napisal,

o čem, še ne vem,

ideje vam tudi povedati ne smem,

pa jo bom zarisal in vse popisal.

Moja pesem bo prijazna,

okrogla kot oblak,

nikoli ne bo jezna,

in lep bo njen korak.

Vito Vodopivec, 6.b

SONČEK TONČEK IN LUNA NUNA 

Sonček Tonček se zbudi

in že takoj nalogo dobi,

ker mora zemljo svetiti

in se veseliti.

Ko Sončka Tončka Luna Nuna zakrije

Tonček Sonček zaspi,

in Luna Nuna nalogo dobi

in se veseli.

Ko Luna Nuna zaspi,

Sončku Tončku želi

da še bo imel moč

na praznično veliko noč.

Nace Tominec, 6.b

KOMAR

Sitna žival, imenovana KOMAR,

piči te in ti kri ŽRE.

 

Poleti leti,

kamorkoli se mu ZAZDI.

V stanovanje nam pride delat družbo,

ampak kmalu naredi GUŽVO.

 

V razredu, ko moraš sedeti,

pride prav k tebi in ne k drugi TETI.

To je sitna žival, imenovana KOMAR.

Teja Cotič, 6.b

LETALA

Letala po svetu letijo,

nekatera po nebu počasi drsijo.

Na njih se prevaža blago,

ki je lahko včasih zlato.

 

Letala po svetu letijo,

nekatera hitro drvijo.

Te je ustaviti zaman,

saj vozijo na kontinent neznan.

 

Letala po svetu letijo,

nekatera se le smejijo.

Gledajo svoje znance,

kako se spremenijo v zaspance.

Martin Mihelj, 6.a

POMLADNI VETER

Pred hišo sem sedela,

da bi sončne žarke ujela.

ptice na veji so sedele

in vetru pesem pele.

Jaz kot ptica bi letela

in k vam sošolci bi priletela.

Če pa ptica ne morem bit

pa naj se gre vse solit.

Mogoče pa pomladni veter bi lahko bila

in vam nekaj prišepnila.

Le kaj bi to bilo,

da pogrešam vas zelo.

Neža Bric, 6.b

OSONČJE

Osončje ustvaril je veliki pok,

bil je tako močan,

da Zemljo spravil je v jok

pomagati pa ji ni mogel niti Uran.

Pomagal ji je največji velikan,

ki pod imenom Jupiter je znan.

S helijem jo spravil je v smeh,

saj njegov glas zvenel kot počen je meh.

Stric Saturn mimo priteče

in nanjo obroče nameče.

Zemlja se kot tornado zavrti

in se v vesolje vesela zapodi.

Pot ji prekriža Venera,

ki njena najboljša je prijateljica,

glasno ji zavpije:

„Vrti se, vrti se v čudovite galaksije!”

Tako je Zemlja preživela najlepši dan,

ki z zabavo je bil obdan,

čeprav se res slabo je začel,

da Mars je še bolj pordečel.

Miran Grgič, 6.a

 

PRVI SNEG

Ko zapade prvi sneg je vse kot v pravljici,

v pravljici, kjer je mir, ne vojna.

Kjer vse teče kot po mavrici,

po mavrici, ki ni prosojna.

Vsi se kepajo, BUM in BAM,

nekateri pa doma stokajo GORJE NAM.

Ko na snegu se lepo igraš,

takrat čutiš, da vse imaš.

Sneg je kot mala bela kresnička,

ki po nebu leti kot slavna sinička.

Otroci majhni sneg obožujejo,

staršem pa kresnice mnogo skrbi nasujejo.

Gaja Lozej, 6.a

ROŽA

Roža je rastlina

z izrazitim cvetom,

pomladi cveti

in pozimi oveni.

Ima dva lista

kot dve človeški roki,

njena najhujša žival je glista,

ki domuje v zemeljskih blokih.

Ko se roža začudi, reče “U, U, U …”,

ko pa je vesela, se smeje ” hi, hi, hi …”,

kadar pa je roža žalostna, je taka,

kot bi postala lisičina dlaka.

Viktorija Lisjak, 6. a

 

Nismo pa samo pesnili, ampak smo tudi kuhali po navodilu za delo oz. receptu. Poglejte naše filme:

 Lia peče jabolčni zavitek

 

Jonino kosilo

 

Tija pripravlja piščančji file

Vitino kosilo

Natalija kuha