Tudi letos smo vrata naše učilnice odprli našim dragim »nonam in nonotom«. Skupaj s svojimi vnučki so imeli prav posebno nalogo. Prebrali so knjigo tržaškega pisatelja Marka Kravosa – Hišo selivko in se o njej pogovarjali. Stari starši so nam predstavili, kako je skupno branje potekalo, kakšni so bili občutki med takim načinom branja ter kako so vnučki z njimi sodelovali. Povedali so nam, da jim je bilo tako branje zelo všeč. Nekateri že nekaj časa prakticirajo skupno branje, za majhen delež prisotnih, pa je bila to prva izkušnja. Poročali so tudi o vtisih prebrane knjige, da jim je bila knjiga zelo všeč, predvsem slog jezika, saj so poudarili zanimive primorske besede. Našli so tudi skupno nit za pogovor z otroki, pogovarjali so se o onesnaževanju, utesnjenosti in želji k lepši prihodnosti. Nato smo po skupinah obravnavali vsebino knjige. Usmerjali sva jih z vprašanji in na tablice napisali pravilne odgovore. Za vsak pravilen odgovor je skupina dobila kos sestavljanke in sestavila fotografijo pokrajine v Sloveniji ali mesta, npr. Ljubljana, Piran, Bohinjsko jezero… Vsak učenec si je izbral eno od sestavljenih slik – tisto, kamor bi želel, da bi ptice preselile njegovo hišico. S pomočjo starih staršev so narisali hišico v izbranem okolju ter utemeljili, zakaj so izbrali ta kraj, zakaj bi jim bilo tam všeč in kaj bi tam počeli. Nazadnje smo se še posladkali s sokom in piškoti. Lepo nam je bilo skupaj.
Maja Rogelja in Maja Mattiazzi
